Bistvo ideje je oblikovanje inovativne “eko-etno” turistične ponudbe čezmejne Istre (Italija, Slovenija,Hrvaška) na podlagi sodelovanja z ekološkimi kmetijami, turističnimi in gostinskimi ponudniki na podeželju, nosilci izročila kulturne dediščine, zavarovanimi območji in nevladnimi organizacijami v regiji. Le-te povezujemo v za gosta zanimivo in privlačno zgodbo, obarvano z naravo, ekologijo, dediščino, kulinariko, kulturo in izročilom. Gostom želimo preko naših produktov omogočiti, da Istro raziskujejo, začutijo in jo doživijo. S tovrstnimi izkušnjami bistveno presegamo nivo klasične turistične ponudbe v regiji. Ideja je zasnovana po načelih in standardih ekoturizma - okoljske in družbene odgovornosti in etičnega/”fair trade” poslovanja.

V sodelovanju z različnimi deležniki bomo razvijali okoljsko in družbeno odgovorno podjetništvo in turizem ier ”eko turistično čezmejno destinacijo” in na ta način aktivno soustvarjali prihodnji trajnostni razvoj podeželja čezmejnega območja Istre.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato in pestro kulinarično dediščino, umetnostno obrtjo in tradicijo zeliščarstva. Ko vse to vsebinsko povežemo in lično zapakiramo, dobimo nekaj novega, drugačnega, zanimivega in predvsem uporabnega za turista. Dobimo nov kulinarični spominek, poimenovan Slovenska začimbno-zeliščna šatulja. V leseni ovalni šatulji z obodnim pokrovom, ki je pomemben predmet naše alpske dediščine se namreč skrivajo lovor, kumina, majaron, pehtran in šetraj; izbor zelišč, pridobljen z analizo receptov v knjigi Okusiti Slovenijo.

Le kdo bi se lahko uprl izboru slovenskih zelišč, predstavljenih v povezavi z recepti vabljivih jedi iz knjige Okusiti Slovenijo? Turist, pa naj bo to naključni obiskovalec naše dežele, avanturistični popotnik, entuziastični kulinarik, ljubitelj dobre hrane in pijače - kupec šatulje, ob povratku domov seboj prinese tudi kanček Slovenije in si po želji še kadarkoli zatem pričara vonj in okus obiskane dežele.

Kulinarični spominki v Sloveniji kličejo po inovaciji, ki ni samo nova in drugačna, ampak okoli sebe ustvarja tudi poligon možnosti za prodajo/predstavitev navezujočih se artiklov: kulinarični spominki (hrana in pijača), z zelišči odišavljena olja in kisi, suhorobarski izdelki, kuharska literatura, predpasniki, kuharske kape s šaljivimi napisi in nenavsezadnje tudi kak magnet ali majica z motivom kranjske klobase, potice ali pogače ne bi smel manjkati. Vse kar predstavlja naše kulinarično bogastvo naj bo predstavljeno s ponosom, na izviren način in kvalitetno.

Na krilih slovenskih zelišč ponesimo našo kulinariko širom sveta :)

Želja mnogih je, da bi se mesti Gorica in Nova Gorica v prihodnosti bolj povezali ali celo postali eno mesto. Toda kljub vstopu Slovenije v EU in padcu meje leta 2004 mesti še vedno živita ločeni življenji. To velja predvsem za področje kulture. Slednje je bilo povod za rojstvo ideje o dvojezičnem spletnem portalu, ki bi pokrival kulturno dogajanje v obeh Goricah oziroma širše (Goriška statistična regija, dežela Furlanija Julijska krajina) in sicer v obliki objav oziroma napovedih kulturnih dogodkov. Portal je pravzaprav zamišljen kot nekakšen koledar, na katerem bi bili po posameznih dnevih objavljeni posamezni dogodki z vseh področij kulture (glasba, gledališče, ples, likovna umetnost, literatura ...). 

V razvojnem centru Srca Slovenije smo v zadnjih letih lansirali 2 nova turistična produkta: avtodomarski in kolesarski produkt.

Avtodomarski produkt: Turisti lahko na 17 izbranih počivališčih, večinoma lociranih na kmetijah, oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti in doživijo srčnost lokalnih ljudi. Obiskovalci območja se lahko z avtodomi ustavijo na 40 drugih točkah v bližini, ki sicer ne nudijo možnosti prenočevanja, ponujajo pa kulinariko z lokalnimi posebnostmi ali pa gre za točke, zanimive za turistični ogled in rekreacijo. Najdejo jih na spletni strani ter na karti Karavaning po Srcu Slovenije, ki je na voljo na vseh počivališčih in na enem mestu in na obiskovalcu prijazen način nudi celovito in povezano turistično ponudbo območja.

Kolesarski produkt: 32 kolesarskih poti, ki so zbrane v kolesarskem vodiču "S kolesi po Srcu Slovenije". Uporabniki imajo na voljo 1.448 kilometrov skupne dolžine poti za kar 91 ur kolesarjenja. Poti so razdeljene po tipih, in sicer na treking, družinske, cestne in gorske poti. Na voljo je tudi natančen zemljevid z vrisanimi kolesarskimi potmi in znamenitostmi, ki jih je na poti vredno obiskati. Uporabniki lahko s pomočjo QR povezav na svoje mobilne telefone prenesejo GPS koordinate posameznih kolesarskih tras. Kolesarske poti potekajo na območju med Kamniškimi Alpami in dolenjskim gričevjem in povezujejo 17 občin.

Do septembra 2014 bo za območje Srca Slovenije razvitih še 7 novih turističnih produktov, in sicer: Zimski športni turizem v Srcu Slovenije, Pohodništvo po Srcu Slovenije, Srce Slovenije kot izhodišče za odkrivanje regije in Slovenije, Produkt Srce Slovenije za družine, V pristnem stiku s Srcem Slovenije – produkt počitnic stran od turističnih poti (koncept »Robinzonskih počitnic«, ki vključuje naravo, aktivnosti in avtentično kulinariko), Kulinarične delavnice v Srcu Slovenije, Kulturna doživetja v Srcu Slovenije (vključno z glasbo, gledališčem in prireditvami). 

Ključni izziv je, kako povezati vse obstoječe in nove turistične produkte ter tržno pozicionirati Srce Slovenije kot turistično destinacijo.

Cerkniško območje je Slovencem razmeroma poznana destinacija, predvsem zaradi svojih številnih naravnih znamenitostih (Cerkniško jezero, Križna jama, Rakov Škocjan, gradovi, gozdovi, itd.). Kljub bogatemu prepletu naravne in kulturne dediščine, pa je območje s turistično ponudbo zelo podhranjeno. S tem razlogom je tudi obisk turistov zgolj stihijski in tisti, ki pridejo, ostanejo tu le nekaj ur. Turističnih prilivov Občina Cerknica skoraj nima, obstoječi turistični delavci in gostinci pa se samo s turizmom ne morejo preživljati.

Pred nekaj meseci smo se zbrali kot ekipa, ki jo sestavljajo izkušeni podjetniki, obetajoči arhitekti in ambiciozni ekonomisti. Združila nas je želja po napredku, v turizmu vidimo neizkoriščene možnosti in hkrati menimo, da je turizem ena redkih gospodarskih panog, ki je primerna za razvoj Cerknice in Notranjske.

Razvijamo Turistično središče v Cerknici na približno dveh hektarih zemljišča, ki je vpeto med Cerknico na severu in številnimi kozolci ter odprtimi razgledi na jezero in okoliška hribovja na jugu. Središče bo vsebovalo kamp z bungalovi, športne površine z bazenom, osrednji gostinski objekt, javni odprt prostor primeren za prireditve, parkovne površine s sprehajalnimi potmi in številnimi razvedrilnimi programi za otroke.

Vsa arhitektura bo sledila nizkoenergijskim standardom, bo čim manj izstopajoča in prilagojena naravnemu okolju. Izbrani materiali bodo sledili tradicionalnim stavbarskim značilnostim (les, kamen) in vsa potrebna energija bo pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Ustvarjamo prijetno in gostoljubno okolje za domače in tuje obiskovalce. Smo pomemben člen pri oblikovanju turistične destinacije Cerknica. Prepoznani smo po kakovostnih storitvah in zgled za naravi prijazen način življenja. Usmerjeni smo v individualni pristop do gosta. Vsem obiskovalcem, ne glede na njihovo starost in motiv njihovega prihoda nudimo nepozaben splet doživetij. Ustvarjamo blagovno znamko za danes, kot tudi za prihodnje rodove.

Kamp ekološkega tipa v zaledju slovenske Istre, v bližini naravnih znamenitosti, npr. dolina reke Dragonje. Kamp bi predstavljal izhodišče za odkrivanje tega dela Istre z možnostjo različnih vrst rekreacije. Kamp bi temeljil na preprosti skupni infrastrukturi in elementi za igro.

Slovenska obala je turistična destinacija, ki še nima hostla v pravem pomenu besede. Hostla, ki bi bil izrecno objekt, kjer bi se turisti družili med sabo, spoznavali lokalne ljudi in okolico in ki bi bil dostopen tudi za turiste brez avta (blizu glavne ceste, kjer poteka javni prevoz ter blizu plaže). Obstoječi objekti so dijaški oz.študentski domovi, ki se poleti prelevijo v mladinske hostle ter manjše obnovljene hiše, kjer ni možnosti druženja, saj ponujajo samo prenočišče.

Temeljni koncept ideje je osnovan na delu na aktualnih družabnih platformah v smislu turistične promocije. Ideja vključuje oblikovanje in delo z novo blagovno znamko LAND, pripona, ki se pripisuje angleškim različicam imenov sedmih evropskih držav (SloveniaLand, CroatiaLand, EuropaLand, ItaliaLand, AustriaLand, DeutschLand, SwitzerLand of EuropaLand). 

''Soline'' Fish Farm je pilotni projekt za repopulacijo morja z avtohtonimi morskimi vrstami.

Projekt zajema postavitev plavajočih valilnic za vzrejo ribjih mladic [orate, brancini, kirnije,...morske zvezde, rakovice ...].

Tržni potencial marikulture odprtega tipa je v tem, da se lahko turistom omogoči organizirani turistični ogled s potapljanjem ob plavajočih kletkah (snorkeling).

Hkrati je mogoče bodisi myFish botrstvo ali pa nakub ribjih mladic ter posledično njihov izpust v morje. Turist pridobi Ecological Footprint certifikat, kjer imenuje svojo ribo, slikanje dogodka ter vključitev v FishBook social network.

myFish shop je franšiza trgovin v obmosrkih mestih, kjer lahko turisti in domačini bodisi vzamejo v botrstvo ali pa kupijo ribje mladice za njihov izpust v morje. Turist pridobi certifikat za svoje ekologično ravnanje, kjer lahko imenuje svojo ribo, spominski dogodek slika ter deli svojo izkušnjo na socialnem portalu.

Kupec (boter) pridobi tudi kupone in druge ugodnosti v času dopustovanja in kot član socialnega spletišča ali foruma.

Aplikacija bi bila namenjena prav vsem, ki se zanimajo za in bi hoteli spoznati prelepo kulturno dediščino po Sloveniji in po svetu.

Vir slike : http://goo.gl/27FtRv

Zaznal sem, da ob slovenski avtocesti ni nobenega hotela, ki bi nudil prenočitev gostom, ki se vozijo skozi državo  -lahko kamijonisti ali potniki z avtomobilom. Zato imam idejo, da bi se zgradilo manjše hotele ob najbolj prometni avtocesti (Ilirika, Slovenika), ki bi nudili sobe, za katere bi gostje plačali nižje cene (od 10 do 15 eur/nočitev). V hotelu bi nudili tudi zajtrk, ne pa večerje oz. kosila, za katerega bi morali gostje doplačati.

Slovenija ne pozna pojma zabaviščni park, ga pa dobro pozna naša soseda Italija. Za primer lahko vzamemo Gardaland ali pa Mirabilandijo. Ideja je taka, da bi se na obali zgradilo zabaviščni park, ki bi ponujal razne naprave na kopnem in v vodi. Prav to je prednost obale. Vsak zabaviščni park mora imeti tudi neko temo, in v tem bi to bila morska voda oz. voda.

Zakaj zabaviščni park? Obratoval bi lahko tudi izven poletne sezone in s tem privabljal turiste ter polnil blagajne na obali.

Slika je simbolična(http://beta2.finance.si/pics/cache_MF/MF05_zabaviscni_park_bl.1276441033.jpg) 14.3.2014

Mobilna aplikacija, ki s pomočjo posnete fotografije prepozna kulturno znamenitost ter uporabniku poda informacije o znamenitosti.

Ustanovila bi podjetje, ki bi nudilo center prevajalcev, ki bi bili namenjeni zgolj za telefonsko pomoč turistom v Sloveniji. Seveda bi odprla tudi uradno linijo -TURIST (pomoč za turiste v njihovem jeziku, tel.št.: npr. 2525).

Moja ideja je Party bus. Slika je simbolična, našla sem jo na googlu. Zamislila sem si avtobus, ki bi vozil v poletni sezoni iz Kopra do Pirana. Ustavil bi se tudi v Izoli, Strunjanu, Portorožu in Luciji. Ideja je, da bi mladi žurali že na poti do diskoteke oziroma izbrane zabave. Za vstop na avtobus bi bila simbolna cena, ki bi vključevala prevoz in pijačo za dobrodošlico. Mladi in turisti ob večernih in nočnih urah nimajo več javnega prevoza in morajo plačevati taksije. Naš party bus pa bi jim omogočal za nižjo ceno zabavo že na poti.

Za naslov sem izbrala Kabaret Délicieux in sicer zato, ker želim, da bi v Sloveniji preklopili na drugačno življenje, na življenje, ki so ga živeli v romantiki in v ''divjaškem'' načinu življenja . To, kar si zamišljam, v Sloveniji še ne obstaja, in po mojem mnenju bi se turistični obisk povečal zaradi te dejavnosti. 

Izbrala sem si Kabaret Délicieux. To pomeni, da bi ustanovila kabaret z imenom Délicieux ~ Slastnih, kjer bi plesale, pele, igrale tako imenovane burleske. S tem bi zabavale ljudi s smešnim prikazovanjem resnega ali resnim prikazovanjem smešnega.

To se je začelo v Parizu in sicer leta 1881 je bila ustanovljena Črna mačka, za tem pa Moulin Rouge. Mislim, da bi lahko v Sloveniji s tem pridobili kar nekaj turistov, ki jim je to zabavno. 

Vir slike: http://cdn.sosogay.co.uk/wp-content/uploads/2013/01/cabaret-1972-14-g.jpg

Glede na to, da smučišče na Kopah pozimi obratuje s polno paro, poleti pa se tam ne dogaja veliko, sem razmišljal, kako bi lahko na Kope privabili več gostov. Mislim, da bi izgradnja adrenalinske železnice bila dobra rešitev, saj je primerna za mnogo ciljnih skupin.  Sankališče bi funkcioniralo podobno kot na Rogli oz. na Mariborskem Pohorju. Na vrh bi se lahko pripeljali z že izgrajeno sedežnico, nazaj pa bi se spustili s sankami. Vožnja bi trajala do 5 minut, vse sanke pa bi bile ustrezno opremljene z varnostnimi zavorami (tako bi lahko posamezniki kontrolirali hitrost).

Vir slike: http://www.vaznik.si/slike1/straza%20poleti.jpg

Party vlak bi imel tematske žure, najel bi ga lahko vsak, ki si želi malo drugačne, vendar nore izkušnje. Od rojstnodnevnih zabav za mlajše, do žurk za mladino, praznovanja rojstnih dnevov za starejše, vabljen je vsak. Na vlaku bi ponujali hrano in pijačo ter animatorje, glasbo pripravimo po vašem okusu, saj imamo tudi Dj-a z dolgoletnimi izkušnjami.

Iščem poslovne partnerje, ki so pripravljeni sodelovati z menoj. Drznite si biti drugačni. 

http://goo.gl/uBfL81

Turisti in lokalni prebivalci bi imeli zastonj prevoz do določene lokacije - odvisno od števila recikliranega materiala.

Bistvo ideje je oblikovanje inovativne “eko-etno” turistične ponudbe čezmejne Istre (Italija, Slovenija,Hrvaška) na podlagi sodelovanja z ekološkimi kmetijami, turističnimi in gostinskimi ponudniki na podeželju, nosilci izročila kulturne dediščine, zavarovanimi območji in nevladnimi organizacijami v regiji. Le-te povezujemo v za gosta zanimivo in privlačno zgodbo, obarvano z naravo, ekologijo, dediščino, kulinariko, kulturo in izročilom. Gostom želimo preko naših produktov omogočiti, da Istro raziskujejo, začutijo in jo doživijo. S tovrstnimi izkušnjami bistveno presegamo nivo klasične turistične ponudbe v regiji. Ideja je zasnovana po načelih in standardih ekoturizma - okoljske in družbene odgovornosti in etičnega/”fair trade” poslovanja.

V sodelovanju z različnimi deležniki bomo razvijali okoljsko in družbeno odgovorno podjetništvo in turizem ier ”eko turistično čezmejno destinacijo” in na ta način aktivno soustvarjali prihodnji trajnostni razvoj podeželja čezmejnega območja Istre.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato in pestro kulinarično dediščino, umetnostno obrtjo in tradicijo zeliščarstva. Ko vse to vsebinsko povežemo in lično zapakiramo, dobimo nekaj novega, drugačnega, zanimivega in predvsem uporabnega za turista. Dobimo nov kulinarični spominek, poimenovan Slovenska začimbno-zeliščna šatulja. V leseni ovalni šatulji z obodnim pokrovom, ki je pomemben predmet naše alpske dediščine se namreč skrivajo lovor, kumina, majaron, pehtran in šetraj; izbor zelišč, pridobljen z analizo receptov v knjigi Okusiti Slovenijo.

Le kdo bi se lahko uprl izboru slovenskih zelišč, predstavljenih v povezavi z recepti vabljivih jedi iz knjige Okusiti Slovenijo? Turist, pa naj bo to naključni obiskovalec naše dežele, avanturistični popotnik, entuziastični kulinarik, ljubitelj dobre hrane in pijače - kupec šatulje, ob povratku domov seboj prinese tudi kanček Slovenije in si po želji še kadarkoli zatem pričara vonj in okus obiskane dežele.

Kulinarični spominki v Sloveniji kličejo po inovaciji, ki ni samo nova in drugačna, ampak okoli sebe ustvarja tudi poligon možnosti za prodajo/predstavitev navezujočih se artiklov: kulinarični spominki (hrana in pijača), z zelišči odišavljena olja in kisi, suhorobarski izdelki, kuharska literatura, predpasniki, kuharske kape s šaljivimi napisi in nenavsezadnje tudi kak magnet ali majica z motivom kranjske klobase, potice ali pogače ne bi smel manjkati. Vse kar predstavlja naše kulinarično bogastvo naj bo predstavljeno s ponosom, na izviren način in kvalitetno.

Na krilih slovenskih zelišč ponesimo našo kulinariko širom sveta :)

Želja mnogih je, da bi se mesti Gorica in Nova Gorica v prihodnosti bolj povezali ali celo postali eno mesto. Toda kljub vstopu Slovenije v EU in padcu meje leta 2004 mesti še vedno živita ločeni življenji. To velja predvsem za področje kulture. Slednje je bilo povod za rojstvo ideje o dvojezičnem spletnem portalu, ki bi pokrival kulturno dogajanje v obeh Goricah oziroma širše (Goriška statistična regija, dežela Furlanija Julijska krajina) in sicer v obliki objav oziroma napovedih kulturnih dogodkov. Portal je pravzaprav zamišljen kot nekakšen koledar, na katerem bi bili po posameznih dnevih objavljeni posamezni dogodki z vseh področij kulture (glasba, gledališče, ples, likovna umetnost, literatura ...). 

V razvojnem centru Srca Slovenije smo v zadnjih letih lansirali 2 nova turistična produkta: avtodomarski in kolesarski produkt.

Avtodomarski produkt: Turisti lahko na 17 izbranih počivališčih, večinoma lociranih na kmetijah, oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti in doživijo srčnost lokalnih ljudi. Obiskovalci območja se lahko z avtodomi ustavijo na 40 drugih točkah v bližini, ki sicer ne nudijo možnosti prenočevanja, ponujajo pa kulinariko z lokalnimi posebnostmi ali pa gre za točke, zanimive za turistični ogled in rekreacijo. Najdejo jih na spletni strani ter na karti Karavaning po Srcu Slovenije, ki je na voljo na vseh počivališčih in na enem mestu in na obiskovalcu prijazen način nudi celovito in povezano turistično ponudbo območja.

Kolesarski produkt: 32 kolesarskih poti, ki so zbrane v kolesarskem vodiču "S kolesi po Srcu Slovenije". Uporabniki imajo na voljo 1.448 kilometrov skupne dolžine poti za kar 91 ur kolesarjenja. Poti so razdeljene po tipih, in sicer na treking, družinske, cestne in gorske poti. Na voljo je tudi natančen zemljevid z vrisanimi kolesarskimi potmi in znamenitostmi, ki jih je na poti vredno obiskati. Uporabniki lahko s pomočjo QR povezav na svoje mobilne telefone prenesejo GPS koordinate posameznih kolesarskih tras. Kolesarske poti potekajo na območju med Kamniškimi Alpami in dolenjskim gričevjem in povezujejo 17 občin.

Do septembra 2014 bo za območje Srca Slovenije razvitih še 7 novih turističnih produktov, in sicer: Zimski športni turizem v Srcu Slovenije, Pohodništvo po Srcu Slovenije, Srce Slovenije kot izhodišče za odkrivanje regije in Slovenije, Produkt Srce Slovenije za družine, V pristnem stiku s Srcem Slovenije – produkt počitnic stran od turističnih poti (koncept »Robinzonskih počitnic«, ki vključuje naravo, aktivnosti in avtentično kulinariko), Kulinarične delavnice v Srcu Slovenije, Kulturna doživetja v Srcu Slovenije (vključno z glasbo, gledališčem in prireditvami). 

Ključni izziv je, kako povezati vse obstoječe in nove turistične produkte ter tržno pozicionirati Srce Slovenije kot turistično destinacijo.

Cerkniško območje je Slovencem razmeroma poznana destinacija, predvsem zaradi svojih številnih naravnih znamenitostih (Cerkniško jezero, Križna jama, Rakov Škocjan, gradovi, gozdovi, itd.). Kljub bogatemu prepletu naravne in kulturne dediščine, pa je območje s turistično ponudbo zelo podhranjeno. S tem razlogom je tudi obisk turistov zgolj stihijski in tisti, ki pridejo, ostanejo tu le nekaj ur. Turističnih prilivov Občina Cerknica skoraj nima, obstoječi turistični delavci in gostinci pa se samo s turizmom ne morejo preživljati.

Pred nekaj meseci smo se zbrali kot ekipa, ki jo sestavljajo izkušeni podjetniki, obetajoči arhitekti in ambiciozni ekonomisti. Združila nas je želja po napredku, v turizmu vidimo neizkoriščene možnosti in hkrati menimo, da je turizem ena redkih gospodarskih panog, ki je primerna za razvoj Cerknice in Notranjske.

Razvijamo Turistično središče v Cerknici na približno dveh hektarih zemljišča, ki je vpeto med Cerknico na severu in številnimi kozolci ter odprtimi razgledi na jezero in okoliška hribovja na jugu. Središče bo vsebovalo kamp z bungalovi, športne površine z bazenom, osrednji gostinski objekt, javni odprt prostor primeren za prireditve, parkovne površine s sprehajalnimi potmi in številnimi razvedrilnimi programi za otroke.

Vsa arhitektura bo sledila nizkoenergijskim standardom, bo čim manj izstopajoča in prilagojena naravnemu okolju. Izbrani materiali bodo sledili tradicionalnim stavbarskim značilnostim (les, kamen) in vsa potrebna energija bo pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Ustvarjamo prijetno in gostoljubno okolje za domače in tuje obiskovalce. Smo pomemben člen pri oblikovanju turistične destinacije Cerknica. Prepoznani smo po kakovostnih storitvah in zgled za naravi prijazen način življenja. Usmerjeni smo v individualni pristop do gosta. Vsem obiskovalcem, ne glede na njihovo starost in motiv njihovega prihoda nudimo nepozaben splet doživetij. Ustvarjamo blagovno znamko za danes, kot tudi za prihodnje rodove.

Kamp ekološkega tipa v zaledju slovenske Istre, v bližini naravnih znamenitosti, npr. dolina reke Dragonje. Kamp bi predstavljal izhodišče za odkrivanje tega dela Istre z možnostjo različnih vrst rekreacije. Kamp bi temeljil na preprosti skupni infrastrukturi in elementi za igro.

Slovenska obala je turistična destinacija, ki še nima hostla v pravem pomenu besede. Hostla, ki bi bil izrecno objekt, kjer bi se turisti družili med sabo, spoznavali lokalne ljudi in okolico in ki bi bil dostopen tudi za turiste brez avta (blizu glavne ceste, kjer poteka javni prevoz ter blizu plaže). Obstoječi objekti so dijaški oz.študentski domovi, ki se poleti prelevijo v mladinske hostle ter manjše obnovljene hiše, kjer ni možnosti druženja, saj ponujajo samo prenočišče.

Temeljni koncept ideje je osnovan na delu na aktualnih družabnih platformah v smislu turistične promocije. Ideja vključuje oblikovanje in delo z novo blagovno znamko LAND, pripona, ki se pripisuje angleškim različicam imenov sedmih evropskih držav (SloveniaLand, CroatiaLand, EuropaLand, ItaliaLand, AustriaLand, DeutschLand, SwitzerLand of EuropaLand). 

''Soline'' Fish Farm je pilotni projekt za repopulacijo morja z avtohtonimi morskimi vrstami.

Projekt zajema postavitev plavajočih valilnic za vzrejo ribjih mladic [orate, brancini, kirnije,...morske zvezde, rakovice ...].

Tržni potencial marikulture odprtega tipa je v tem, da se lahko turistom omogoči organizirani turistični ogled s potapljanjem ob plavajočih kletkah (snorkeling).

Hkrati je mogoče bodisi myFish botrstvo ali pa nakub ribjih mladic ter posledično njihov izpust v morje. Turist pridobi Ecological Footprint certifikat, kjer imenuje svojo ribo, slikanje dogodka ter vključitev v FishBook social network.

myFish shop je franšiza trgovin v obmosrkih mestih, kjer lahko turisti in domačini bodisi vzamejo v botrstvo ali pa kupijo ribje mladice za njihov izpust v morje. Turist pridobi certifikat za svoje ekologično ravnanje, kjer lahko imenuje svojo ribo, spominski dogodek slika ter deli svojo izkušnjo na socialnem portalu.

Kupec (boter) pridobi tudi kupone in druge ugodnosti v času dopustovanja in kot član socialnega spletišča ali foruma.

Aplikacija bi bila namenjena prav vsem, ki se zanimajo za in bi hoteli spoznati prelepo kulturno dediščino po Sloveniji in po svetu.

Vir slike : http://goo.gl/27FtRv

Zaznal sem, da ob slovenski avtocesti ni nobenega hotela, ki bi nudil prenočitev gostom, ki se vozijo skozi državo  -lahko kamijonisti ali potniki z avtomobilom. Zato imam idejo, da bi se zgradilo manjše hotele ob najbolj prometni avtocesti (Ilirika, Slovenika), ki bi nudili sobe, za katere bi gostje plačali nižje cene (od 10 do 15 eur/nočitev). V hotelu bi nudili tudi zajtrk, ne pa večerje oz. kosila, za katerega bi morali gostje doplačati.

Slovenija ne pozna pojma zabaviščni park, ga pa dobro pozna naša soseda Italija. Za primer lahko vzamemo Gardaland ali pa Mirabilandijo. Ideja je taka, da bi se na obali zgradilo zabaviščni park, ki bi ponujal razne naprave na kopnem in v vodi. Prav to je prednost obale. Vsak zabaviščni park mora imeti tudi neko temo, in v tem bi to bila morska voda oz. voda.

Zakaj zabaviščni park? Obratoval bi lahko tudi izven poletne sezone in s tem privabljal turiste ter polnil blagajne na obali.

Slika je simbolična(http://beta2.finance.si/pics/cache_MF/MF05_zabaviscni_park_bl.1276441033.jpg) 14.3.2014

Mobilna aplikacija, ki s pomočjo posnete fotografije prepozna kulturno znamenitost ter uporabniku poda informacije o znamenitosti.

Ustanovila bi podjetje, ki bi nudilo center prevajalcev, ki bi bili namenjeni zgolj za telefonsko pomoč turistom v Sloveniji. Seveda bi odprla tudi uradno linijo -TURIST (pomoč za turiste v njihovem jeziku, tel.št.: npr. 2525).

Moja ideja je Party bus. Slika je simbolična, našla sem jo na googlu. Zamislila sem si avtobus, ki bi vozil v poletni sezoni iz Kopra do Pirana. Ustavil bi se tudi v Izoli, Strunjanu, Portorožu in Luciji. Ideja je, da bi mladi žurali že na poti do diskoteke oziroma izbrane zabave. Za vstop na avtobus bi bila simbolna cena, ki bi vključevala prevoz in pijačo za dobrodošlico. Mladi in turisti ob večernih in nočnih urah nimajo več javnega prevoza in morajo plačevati taksije. Naš party bus pa bi jim omogočal za nižjo ceno zabavo že na poti.

Za naslov sem izbrala Kabaret Délicieux in sicer zato, ker želim, da bi v Sloveniji preklopili na drugačno življenje, na življenje, ki so ga živeli v romantiki in v ''divjaškem'' načinu življenja . To, kar si zamišljam, v Sloveniji še ne obstaja, in po mojem mnenju bi se turistični obisk povečal zaradi te dejavnosti. 

Izbrala sem si Kabaret Délicieux. To pomeni, da bi ustanovila kabaret z imenom Délicieux ~ Slastnih, kjer bi plesale, pele, igrale tako imenovane burleske. S tem bi zabavale ljudi s smešnim prikazovanjem resnega ali resnim prikazovanjem smešnega.

To se je začelo v Parizu in sicer leta 1881 je bila ustanovljena Črna mačka, za tem pa Moulin Rouge. Mislim, da bi lahko v Sloveniji s tem pridobili kar nekaj turistov, ki jim je to zabavno. 

Vir slike: http://cdn.sosogay.co.uk/wp-content/uploads/2013/01/cabaret-1972-14-g.jpg

Glede na to, da smučišče na Kopah pozimi obratuje s polno paro, poleti pa se tam ne dogaja veliko, sem razmišljal, kako bi lahko na Kope privabili več gostov. Mislim, da bi izgradnja adrenalinske železnice bila dobra rešitev, saj je primerna za mnogo ciljnih skupin.  Sankališče bi funkcioniralo podobno kot na Rogli oz. na Mariborskem Pohorju. Na vrh bi se lahko pripeljali z že izgrajeno sedežnico, nazaj pa bi se spustili s sankami. Vožnja bi trajala do 5 minut, vse sanke pa bi bile ustrezno opremljene z varnostnimi zavorami (tako bi lahko posamezniki kontrolirali hitrost).

Vir slike: http://www.vaznik.si/slike1/straza%20poleti.jpg

Party vlak bi imel tematske žure, najel bi ga lahko vsak, ki si želi malo drugačne, vendar nore izkušnje. Od rojstnodnevnih zabav za mlajše, do žurk za mladino, praznovanja rojstnih dnevov za starejše, vabljen je vsak. Na vlaku bi ponujali hrano in pijačo ter animatorje, glasbo pripravimo po vašem okusu, saj imamo tudi Dj-a z dolgoletnimi izkušnjami.

Iščem poslovne partnerje, ki so pripravljeni sodelovati z menoj. Drznite si biti drugačni. 

http://goo.gl/uBfL81

Turisti in lokalni prebivalci bi imeli zastonj prevoz do določene lokacije - odvisno od števila recikliranega materiala.