Depositi::Če bi Facebook obstajal med 1. svetovno vojno

Dati sulle attività T-LAB della persona visualizzata: Se sei un utente registrato T-LAB, puoi inserire commenti o chiedere di entrare in contatto con l’autore che potrà inoltre consentirti di accedere all’intero contenuto del suo deposito. Avvertenza: I contenuti del sito www.tourism-lab.eu sono tutelati dai diritti d’autore di T-LAB, dell’Ente per il turismo sloveno (STO) e dei committenti T-LAB. Tutti i diritti riservati. Non è consentito riprodurre, scaricare, diffondere o salvare le informazioni presenti sul sito (testi, immagini, suoni...) senza l’autorizzazione scritta di T-LAB o STO. Alcune parti del sito contengono inoltre immagini che sono tutelate dal diritto d’autore dei proprietari.

Če bi Facebook obstajal med 1. svetovno vojno

Autore t-lab

Dati

martedì 17 giugno 2014

Tipo

Notizie

Življenja polna mlada ljubljanska dama, Elizabeta Juta Kranjec – prijatelji in domači jo kličejo kar Juta – je bila rojena v mesecu rožniku leta 1894 v Avstro-Ogrski monarhiji. Piše se leto 1914 in Juta je takrat sicer mlada, a samostojna ženska, učiteljica na Mestni dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu. Rada občuduje, kako se pomlad začenja prevešati v poletje, rada prisluškuje šelestenju dreves ob prebiranju poezije v Tivoliju – še najraje ima Kosovela. Rada tudi opazuje, kako se Ljubljančani v ritmu glasbe pozibavajo na Kongresnem trgu in nadvse rada klepeta s sebi enako klepetuljo – sestrično Ortenzijo iz Gorice, četudi ju brat Pepi zaradi tega nenehno draži. Še nedavno je bila njena glavna skrb, ali si bo v nedeljo privoščila skodelico dišeče kave v kavarni Evropa – s kančkom mleka in žličko sladkorja, se razume. Ampak leto 1914 nenadoma obrne svet na glavo. Kot nevihtne strele z neba udarjajo novice o atentatu, mobilizaciji, ki loči Juto od vpoklicanega brata; Ortenzijin svet pretrese odhod moža na fronto in z malim sinkom ostaneta sama na vojnem območju; vojni ranjenci manejo Jutine oči z realnostjo, ki jo svetovna vojna luča z vso silo na bregove vedno več držav. In četudi se sliši nepomembno – tudi kavo je primorana po novem piti brez mleka in brez sladkorja, ker je živeža povsod krepko premalo.

To je Juta – dama, ki živi v Ljubljani med vojno in v projektu Muzeja novejše zgodovine Slovenije prek Facebooka sporoča, kar bi, če bi to spletno omrežje obstajalo v času velike vojne. Jasno je, da danes 120-letna Juta ne more govoriti sama, zato so se sodelavci muzeja odločili, da ji bodo posodili svoje roke in tipkali, kar bi sporočala, če bi Facebook leta 1914 obstajal. Poskušali so ujeti življenje mlade učiteljice tik pred vojno in nato počasi odstirati težke in tudi lahkotnejše tančice medvojnega življenja tega dekleta, ki govori iz obdobja, ki ga je zaznamovala prva svetovna vojna, torej med leti 1914 in 1918.

Projekt je zasnovan na drugačnem načinu izobraževanja, oživljanja in približevanja tematike, ki je pustila globoke korenine v slovenskem prostoru, o čemer bo pripovedovala tudi razstava ob 100-letnici velike vojne: Take vojne si nismo predstavljali, od 21. 6. 2014 naprej.

Spremljajte, kaj se dogaja z Juto, Pepijem in Ortenzijo TUKAJ.