Postavke v poslovnem in finančnem načrtu so odkljukane. Posamezna poglavja so se združila v celoto in tako pokazala »končno« sliko nekajmesečnega dela. Vsako poglavje posebej je bilo narejeno po najboljših močeh in znanju.
Ko sem razmišljala o vsaki temi posebej, sem vedno skušala razmišljati »široko« in zajeti čim več stvari, ki lahko vplivajo na določeno situacijo ali stvar. In že med sestavljanjem mozaika so bili delčki, ki so hoteli izstopati. Pa sem jih malo »obarvala«, da bi se bolje zlili s celotno sliko. Ampak na koncu, ko so se sestavili v celoto, tudi ta make-up ne pomaga, še dobro. Če želiš, da je končna slika taka, ki bo prepričala predvsem tebe, potem ni počitka, dokler izstopajoči delčki ne dobijo pravega tona.
Zgodi pa se lahko tudi, da se na kakšen izstopajoč delček navadiš in neha izstopati. Postane povsem sprejemljiv. Takrat pa je dobro, da imaš nekoga, ki s tvojo sliko ni obremenjen in na prvo žogo opazi vse, kar kliče po novem razmisleku oz. nadgradnji. In tako me čaka razmislek, kaj Slovencem pomeni biti »butičen«. To bo moja nova osnova, na katero se bodo nalagale nove plasti.
Prejšnji teden sem se naučila peči prekmursko gibanico in tale moj poslovni načrt me malo spominja tudi nanjo. Sestavine najprej pripraviš vsako posebej in jih potem zlagaš lepo v plasti, počasi eno za drugo. In če plasti nalagaš pravilno, na koncu dobiš med seboj prepojene okuse, ki dajejo celoto.