Pisanje za Podjetniški dnevnik se zaključuje, in prav je, da na koncu podam svoje mnenje na to. Po pravici povedano je seveda tudi pisanje dnevnika zahtevalo dodatno obveznost in čas, ki si ga je bilo včasih težko vzeti, zato sem vedno hitela s pisanjem in oddajala na koncu roka, za kar se ekipi T-lab tudi javno opravičujem.
Ko pa sem začela pisati, me je vedno potegnilo v tok dogodkov, idej, srečevanj z ljudmi, kar je bila nenazadnje tudi dobra samorefleksija. Vedno sem imela željo prebrati zapiske drugih, a sem največkrat ostala pri naslovu ali pa sem prispevke tako na hitro in površno prebrala, da sem kmalu pozabila vsebino. Verjetno je tudi pri ostalih piscih bilo podobno. Kot sem lahko sledila na T-lab portalu, je sicer kar nekaj ljudi bralo naša pisanja, zanimivo bi bilo slišati njihova mnenja. Na Facebook strani T-lab pa mislim, da je bilo »like« ali komentarjev bolj malo. Zato je smiselno vprašanje, kakšen učinek in smisel so imeli naši dnevniki
Vsekakor pa se mi zdijo ideje, ki jih ustvarjajo akterji na T-labu in Banki Turističnih Priložnosti Slovenije, dobre in zanimive, saj spodbujajo drugačna razmišljanja, možnosti nove promocije, srečevanja z ljudmi, zato sem z veseljem sodelovala z vami (njimi). Zato hvala vsem vam. Žal mi je le, ker se nisem mogla udeležiti vseh dogodkov, kjer je to sodelovanje lahko še bolj pristno, aktivno, kar ostaja izziv za prihodnje.
V zaključku naj dodam le še željo: naj ima turizem v Sloveniji, naši destinaciji Smaragdna pot, lokalnem okolju Dolina Soče ter na čezmejnem prostoru, kar razvijamo s Potjo miru od Alp do Jadrana, (še naprej oz. naj se izboljša, kjer je potrebno) svoje mesto in podporo (predvsem s strani države in njenih institucij ter evropskih organov), saj dokazujemo, da turizem je prava priložnost za vse nas.
Sodelujmo, povezujemo se in pojdimo skupaj naprej!