Spodnja soška dolina, ki se nahaja med Banjško planoto, Goriškimi Brdi in Srednjo/Zgornjo soško dolino, predstavlja za širše goriško okolje velik neizkoriščen potencial za razvoj zgodovinskega (1. svetovna vojna), športnega (vodni športi, pohodništvo, jahanje, padalstvo, športno plezanje, kolesarjenje, ipd.) in podeželskega turizma.
Projekt bi se razvijal v smeri vzpostavitve ponudbe doživljajskih delavnice za tuje goste vseh starosti. Nekajurne netipizirane doživljajske delavnice so nadgradnja že obstoječih turističnih programov in predstavljajo pomemben doprinos lokalnemu okolju.
Gostje so v delavnice aktivno vključeni (stik in druženje z lokalnim prebivalstvom, aktivna udeležba v doživljajskih delavnicah ter ohranjanje tradicije in kulturnega izročila, učenje v naravi z lokalnim prebivalstvom, skozi obujanje nostalgije turistom predstavimo zgodovino na doživljajski način).
Tuji gostje bi prišli preko doživljajskih delavnic v neposredni stik z lokalnim prebivalstvom in njihovimi dejavnostmi. Izkoristili bi naravne danosti okolja ter razvijali tradicijo okolja z inovativnimi prijemi. Ponudba doživljajskih delavnic bi temeljila na dejavnostih, ki so za to okolje značilne in predstavljajo dodano vrednost tega območja (npr. med, sušenje sadja, izdelovanje lesenih izdelkov, prikaz priprave lokalnih jedi, spravilo pridelkov, ipd.).
Delavnice se odvijajo skozi vse leto v lokalnem okolju z lokalnim prebivalstvom na način počasnega turizma. Spodnja soška dolina leži na pomembni legi, saj je vozlišče avtobusnega in železniškega prometa. Prav tako so sosednja območja (Goriška Brda, Srednja in Zgornja soška dolina, Banjško-Trnovska planota, Kolovrat) kot tudi bližina Italije zelo blizu za povezovanje in izmenjavo gostov.
Spodnja soška dolina ponuja neokrnjeno naravo, avtentično podeželsko okolje, možnosti za oddih in pobeg iz živžava mest. S pomočjo 2-4 urnih doživljajskih delavnic, ki se odvijajo v lokalnem okolju skozi vse leto glede na cikel narave in lokalne produkte, se gostom iz tujine približa lokalno okolje (narava, lokalni proizvodi in dejavnosti, manj poznani festivali, idr.) preko lokalnega prebivalstva na način doživljajskega turizma. Na začetku se osredotočim na Spodnjo soško dolino, kasneje se ob povezovanju z okoliškimi ponudniki razširim še na Goriška Brda, Banjško planoto, Vipavsko dolino, Kras, Istro ter ostale slovenske regije.
Ključni/potencialni gostje so tuji turisti (90 %) in domači turisti (10%) (izobraženi, mlade družine, nahrbtnikarji željni novih znanj, aktivni upokojenci), ki želijo doživeti slovensko lokalno okolje na doživljajski in aktiven način ter ki dajo poudarek na kakovost in inovativnost storitve.
Svetovni trend v turizmu je težnja k zelenemu, počasnemu oziroma doživljajskemu turizmu. Moja ponudba izstopa od klasične ponudbe, saj ponujam aktivna doživetja v manjših skupinah, v katerih bodo gostje aktivno udeleženi. Preko doživljajskih delavnic omogočim gostu, da odkrije, izkusi kulturno izmenjavo, okusi lokalno okolje. Moja storitev je drugačna, namenjena tujim gostom, da doživijo, se za nekaj uric vživijo v lokalno okolje in se vračajo. Gre za ohranjanje lokalne kulturne in naravne dediščine na podlagi trajnostnega razvoja. Celotna ponudba temelji na lokalnem znanju ter na sodelovanju z lokalnim prebivalstvom v lokalnem okolju.
Ob tesnem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom je mogoče poleg narave uživati v spoznavanju krajevnih navad, kulinarike ter posebnostih kulturne dediščine, zato velja, da so turisti, katerih cilj je učenje, spoznavanje novega in samouresničevanje, zahtevni, vendar boljši potrošniki.
V strategiji slovenskega turizma za obdobje med 2012 in 2016 je zapisano, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod katerega spada Direktorat za turizem in internacionalizacijo, bodo spodbujali ponudnike turističnih storitev, ki bodo s konkretnimi dejavnostmi vplivali na ozaveščenost turistov o pomenu in vlogi ohranjene narave in s tem krepitev trajnostnega razvoja in sem spadam tudi jaz. Verjamem, da trendi kažejo na tovrstno povpraševanje, konkurenca ponuja standardizirane turistične aranžmajev, lokalni ponudniki še niso med seboj povezani, turistično-informativni centri še ne ponujajo tovrstnih doživljajev, prav tako ne okoliške turistične agencije. Obenem se pojavlja možnost za ustvarjanje novih turističnih proizvodov (npr. nove prireditve, kulinarične poti idr.), preko katerih bodo vse lokalne jedi in lokalni proizvodi dosledno povezani s prizadevanji za trajnostni razvoj lokalnega okolja, posledično pa tudi Slovenije.
Vse zainteresirane vabim, da se mi pridružijo. Pošljite sporočilo preko VIP povezave.