Najbolj znan Camino je francoski, ki je obenem tudi najbolj obiskan in najbolje organiziran. El Camino je v "originalu" romanje v Santiago (tretje največje, takoj za Jeruzalemom in Rimom), vendar pa je na njem vedno več "pelegrinov" oz. večina tistih, ki se na pot odpravljajo iz povsem drugih razlogov (vsaj večina tistih, ki sem jih in jih na poti srečujem jaz). Lahko pa bi se reklo, da Camino postaja tudi ena bolj prepoznavnih turističnih atrakcij v Španiji. V letu 2010 je bilo na francoskem Caminu zabeleženih 100.000 "romarjev", ki so ob enem tudi turisti.
Sicer pa so si dnevi na Caminu, po svoji rutini, dokaj podobni, le kraji in narava, ki jo počasi puščaš za seboj, se spreminjajo. Zjutraj običajno vstaneš, ko vstanejo ostali, saj v sobi, kjer so večinoma skupna ležišča, postane kot v mravljišču. Začenjajo se pripravljati nahrbtniki, noge, lepijo se obliži, mažejo se kreme.... In potem počasi eden za drugim odidemo novemu dnevu naproti. Včasih pot začneš v družbi, včasih se odpraviš sam in nato na poti srečas koga, ki ti pomaga iskati rumene puščice, ki so vsakemu "pelegrinu" kot igla na kompasu. Čez dan se ustaviš tam, kjer ti je všeč, predvsem kadar noge postanejo pretežke. Dan se običajno konča kakšnih 20 do 30 km naprej od kraja, kjer si se zjutraj zbudil. Najprej tuširanje in razvajanje nog z raznimi kremami in novimi obliži, takoj za tem pa sledi pranje prerila, ki mora biti naslednje jutro suho in pripravljeno za nove podvige. Ko so vsa najnujnejša za tabo, sledi iskanje trgovine za nove zaloge in kakšnega prijetnega kraja, kjer si v prijetni družbi lahko privoščiš kozarec vina ali piva. Tukaj na severnem Caminu (Camino del Norte), ki je sicer najstarejši, pa tudi najmanj oblegan, so skupne večerje bolj redko organizirane, tudi menijev za pelegrine ni moč najti v vsakem kraju. In ko si ogledaš še mesto, je ura kmalu devet ali deset zvečer. Takrat je čas, da se luči ugasnejo in telo spočije.
Mnogi verjetno ne vedo, da imamo tudi v Sloveniji Jakobovo pot, ki poteka od Samobora na Hrvaškem do Trsta. Tisti najbolj vztrajni lahko pot nadaljujejo do Santiaga, tam se pač zaključijo vse Jakobove poti.
Jaz imam danes prost dan v mestu Gernika, namenjam ga ležanju in predvsem okrevanju po včerajšnjem nerodnem spodrsljaju pri spustu z enega blatnega hriba.
Buen Camino