Ves dan že drgnem tipkovnico in zapiram organizacijsko poglavje za poglavjem. Poleg priprave Rekreatura je tik pred zdajci "Kolesarski dan pod Storžičem," kjer vodimo in izvajamo kolesarski del prireditve. Pripravili bomo čisto navaden izlet - to bi bil, če ne bi bili zraven mi. Zgodbe so naša specialiteta in tudi tu jo bomo zakuhali.
A tokrat bo ta resna in upajmo tudi odmevna.
Dovolj nam je namreč bilo tarnanja, kako so na lokalnem območju zanič in nevarne kolesarske poti, kako oblast nič ne naredi in je vse brez veze. Kolesarski dan pod Storžičem bomo izkoristili za začetek akcije, s katero bomo kolesarsko populacijo in njeno apatijo premaknili z mrtve točke in jo spodbudili, da bo naglas od oblasti zahtevala izboljšanje kolesarske infrastrukture. Začeli bomo z malimi koraki in z medijsko podprtimi dejanji odpravljali kolesarski nesmisel za nesmislom. Mnogi od njih potrebujejo le čopič in nekaj asfaltne barve in so že v redu. A če od oblasti tega nihče ne zahteva, zakaj bi potem ona zapravljala "dragocen denar"?
K akciji smo uspeli pridobiti Policijsko upravo Kranj, s katero bomo tudi kolesarje opozarjati na njihovo varno kolesarjenje.
V času moje prejšnje države je bil v rabi dober izrek "Kasno stiže Marko na Kosovo Polje", ki je kazal na to, da smo nekaj naredili prepozno. To bi si lahko rekel tudi jaz, a mislim, da je čas dozorel in je ljudi prenehala zanimati "visoka politika". Živimo tukaj in zdaj, v okolju, ki nam mogoče ni najbolj všeč. In mogoče smo za to krivi tudi sami.
In naj z naslednjim izrekom, da se "počasi daleč pride," končam današnji podjetniški dnevnik .