Vzponi in padci so v podjetništvu čisto običajna stvar. Na nas samih je, kako jih zaznavamo in sprejemamo. Pri vzponih je ob sebi dobro imeti pesimista, ki te s svojim stokanjem opozarja, da se vse dobro lahko hitro konča. Posledično bolj pazimo na svoje korake in ne zapademo v evforijo, ki nas lahko drago stane.
In obratno, pri padcih je dobro biti v družbi optimista, ki v vsaki slabi izkušnji vidi le korist. In v tej družbi sem se znašel v tem trenutku. Zaradi katastrofalno nizkega števila prijav moram odpovedati dogodek, ki ima v temelju "rekreatur izhodišča". To se mi je zgodilo že drugič zapored in je znak za alarm. Rezultat mi dokazuje, da kupci Rekreatura niso prav nič milostni. Pravzaprav so zelo pošteni - če jim kaj ni všeč, se ne odzovejo.
In ker sem po naravi velik optimist, bom glede na zgornje napotke kar sam sebi prava družba. V izkušnji odpovedi vidim odgovor na dilemo, kaj bi se zgodilo, če bi malce spremenjen koncept dogodka Rekreatur ponujal rekreativnemu tržišču. Bi ga to sprejelo? Odgovor sem dokončno dobil, in je en velik NE.
Izkušnja, ki sem jo navedel že v naslovu tega dnevnika, me je stala - preračunano v delovne ure - najmanj 180 ur, in prav na vseh sem bil prisoten, na nobeni nisem manjkal :)).
Rekreatur, ki ga seveda pripravljamo z nezmanjšanim tempom, pomeni za udeležene ekipe tudi dizajnerski izziv. Le malokatera ekipa se namreč na njem pojavi opremljena "kar tako". Velika večina se jih potrudi in izbere zanimivo oblikovane kolesarske drese. Tudi na ta način se krepi moštveni duh in vzdušje v ekipi.
In naj z besedami o moštvenem duhu in vzdušju končam današnji Podjetniški dnevnik .