Zalotil sem se, da letošnji Rekreatur INT jemljem kot izvršeno dejstvo in mi misli s konkretnimi načrti že uhajajo v leto 2015, ko naj bi projekt zagnali tako, kot smo to nameravali letos. Zato se skušam vsake toliko ustaviti in zasilno pristati, saj vem, da je zasanjano gledati naprej lepo, kruh pa ti plača tisto, kar narediš tukaj in zdaj.
Iz izkušenj vem, da je moje najboljše zdravilo v tem primeru povečana dnevna fizična aktivnost. Srečo imam, da je blizu naše vasi hrib Jošt, ki je za Kranjčane nekaj takšnega kot Šmarna Gora za Ljubljančane. In tja se odpravim vsak dan ter ob hoji v hrib mirno premislim marsikaj. Ko bo malce bolj toplo, bom isto počel na kolesu. Vožnja v klanec je za moje razmišljanje in načrtovanje učinkovitejša od vseh ur preživetih za tipkovnico računalnika.
Obljube zadnjega dnevnika, da bomo "v petek, 4. aprila, končno zagnali tudi angleško spletno stran," na mojo žalost nisem izpolnil. Včasih ga Murphyevi zakoni kar preveč lomijo in nagajajo. Edino nanje se namreč lahko sklicujem in skušam opravičiti zdaj že občutno predolgo zamudo. Trudim se, da bi v tem našel kaj pozitivnega, a žal ni prav ničesar, zato lahko le upam, da škoda ne bo prevelika.
V tem času pa smo dokončno in konkretno utrdili sodelovanje s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, podjetjem Kartografija in Rekreaturom v izdelavi prav posebne 3D-animacije, ki jo seveda nameravamo tudi tržiti. Na združitev sodelovanja akademske in poslovne sfere sem še posebej ponosen. Konec koncev smo se našli prijatelji in stanovski kolegi, le da sem jaz geodezijo zapustil že pred 25 leti in se podal v nemirne podjetniške vode.
In naj z besedami, da je pravo prijateljstvo večno, končam današnji podjetniški dnevnik .