V bližini Sežane so odprli živi muzej Krasa, s katerim želijo obiskovalcem predstaviti naravne in kulturne znamenitosti na območju med Sežano, Orlekom in Bazovico. Območje živega muzeja Krasa, s tipičnimi kraškimi pojavi, vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame, meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000.
Skoraj pol stoletja je bilo to območje zaprto za prost dostop. Predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, rasteza se med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana - Bazovica. V okviru muzeja so urejene tematske in čezmejne rekreacijske poti ter označene interesne točke.
Izbrano območje Živega muzeja Krasa predstavlja območje t.i. klasičnega krasa z največjo intenziteto kraških pojavov (preko dvesto registriranih jam, največje kraške udorne doline, krasna škrapljišča in mnogi drugi tipični kraški geomorfološki pojavi), z velikim številom vpisov v register zavarovanih naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij. Na robu območja se nahaja tudi najstarejša turistična jama v Evropi, jama Vilenica, ter najbolj slikovita ne turistična jama v Sloveniji, Gustinčičeva jama, globoko pod površjem pa teče čezmejna reka Reka / Timav. Izjemnost tega območja pred ostalimi lokacijami je tudi v tem, da je bilo skoraj pol stoletja (po drugi svetovni vojni) zaprto za prost dostop in je zato v celoti ohranjena nekdanja naravna in kulturna krajina, z edinim velikim problemom, ki se kaže v zaraščanju površja, zaradi opustitve nekdanje kmetijske rabe (košnje, paše).
Cilj projekta je z ureditvijo tega osrednjega dela klasičnega krasa kot pilotnega primera za ves Kras celostno predstaviti klasični kras z vidika naravne in kulturne dediščine, prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k obnovi tradicionalne kulturne krajine ter ne nazadnje privesti do novega pola privlačnosti na območju Krasa, integriranega z drugimi lokalnimi pobudami za zaščito teritorija.
Živi muzej Krasa so uredili kot del večjega projekta Kras - Carso, zanj so namenili 413.000 evrov. Sofinanciran je iz evropskih sredstev za regionalni razvoj ter delno tudi iz nacionalnih sredstev.