Celje kot celota lahko doseže vrhunske uspehe na področju turizma, če bo delovalo enotno in bo ponujalo obiskovalcem resnično široko izbiro dogajanja. Zgodovinske atrakcije skupaj s kulturnimi prireditvami in delavnicami so po mojem mnenju ključ do uspeha.

V Celju smo deležni turistične ponudbe s strani TIC-a Celje, ki ponuja vodene oglede starega mestnega jedra in Starega gradu. Ampak to ni niti približno dovolj, da se mesto prikaže kot kulturno in zanimivo mesto, v katerega se je vredno vrniti.

V ponudbo bi lahko vključili muzeje, galerije in likovne salone. Predvsem pa bi ponudbo popestrili s tem, da se vključi poleg vodenja tudi kakšna prireditev. Celje poleg vodenih ogledov in ogledov muzejev za turiste izven Celja ne ponuja nič direktnega. V vse turistične proizvode, ki jih tržijo, bi se lahko dodalo nekaj atraktivnih stvari, ki bi popestrile mlahavo ponudbo.

V času od konca novembra do decembra se odvija Pravljična dežela. V tem času bi se lahko uvedlo praznično vodenje po Celju, ki ima pridih romantike, ko se nadenj spusti tema. Obiskovalci bi uživali ob ogledu ter občudovali okrašeno in osvetljeno božično Celje. Na koncu bi se ustavili tudi v Pravljični deželi, kjer bi izkusili šarm majhnih stojnic, vonj kuhanega vina in čaja ter se zazibali ob ritmih nastopajočih.

Med spomladanskim in poletnim delom leta, bi se lahko npr. na obrežju Savinje namesto suhoparnega govorjenja o zgodovini Celjskih grofov, s strani mladih oz. amaterskih gledališčnikov odigrala zgodovina. Prepričana sem, da bi si to zanimivo predstavitev turisti bolj zapomnili kot golo predstavljanje dejstev in letnic.

Prav tako se lahko v Celju več posveti baletnim gibom. Fotografinja Anja Rak je objavila slike baletnic, ki so plesale na in ob večjih znamenitostih v Celju. Sama ideja mi je bila zelo všeč in razmišljala sem, zakaj se ne bi enkrat priredila ulična baletna predstava. Dijaki, prebivalci, turisti. Vsi bi videli baletne korake v samem mestnem jedru Celja.

Vse te tri ideje in še kakšna več bi pripomogle k kulturni prepoznavnosti Celja. In če se prepriča domačine, da Celje ni mrtvo dogajanja, ste na dobri poti, da bodo o tem slišali tudi drugi državljani Republike Slovenije. 

Razvoj Mestne občine Celje kot celovite destinacije pod enotnim imenom Celjski grofje.

Prikazati želim ekološko turistično kmetijo, ki bi prikazovala stari način življenja na kmetiji, z določenimi inovacijami in možnostmi za turiste.

Mehki turizem postaja vedno bolj uveljavljen, saj ljudi zanima obisk neokrnjene narave in uživanje v njej. Zato predlagam ureditev baročnega dvorca v hostel, v katerem bi turistom postregli z domačimi pridelki in izdelki, ki jih družina pridela. Hostel bi bil namenjen vsem; od šolarjev, ki bi tu preživljali šolo v naravi, mladih, pa do tistih malo manj mladih, skratka vsem, ki želijo svoje počitnice preživeti aktivno. Zato bi se v okolici uredilo različne kolesarske in peš poti, ki bi vodile do tako naravnih kot tudi kulturnih znamenitosti, turistom pa bil na voljo tudi prkaz sirjenja in podobno. 

Idejo za povečan turizem in dobiček v ovčjereji vidim v ponudbi aktivne vloge za gosta. Predstavimo mu življenje in delo v sirarni in ga udejstvujemo pri vsakodnevnih opravilih. Poleg tega ovčjim izdelkom zagotovimo kakovost ekološke pridelave.

Štiričlanska družina ima v svojih rokah velik, še neizkoriščen potencial. Turistična dejavnost na njenem posestvu je lahko raznovrstna in v sklopu trajnostnega turizma tudi dolgoročno gledano uresničljiva. 

S svojimi idejami želim pomagati družini s sirarsko kmetijo, da se bodo lahko kljub izgubi zemljišč še naprej uspešno preživljali. S tem projektom bi pripomogli k ohranjanju slovenskega podeželja na Primorskem.

Zaradi velikega potenciala za razvoj turizma na področju slovenske Istre predlagam nadaljni razvoj sirarske dejavnosti v smer, ki bi vam zaradi unikatnosti proizvodov zagotovila močno končurenčno prednost. Treba je delati na kakovosti znamke, promociji v lokalnem in širšem okolju, uporabi zgodb pri prodaji izdelkov ter pametni uporabi lokalne kulturne dediščine, ki je na tem območju zelo bogata.

Vizija za nadgraditev in razširitev sirarske kmetije v Istri. 

Ohranjanje pristnosti athitekture in okolice, razvoj nastanitvenih objektov, razvoj turizma v kmetijstvu in v stiku z naravo. Uporaba naravnih virov ter sodelovanje z drugimi kmetijami ali posamezniki. 

Za rešitev 2. izziva bi naredil nekaj sprememb. 

Za dvorec bi zaprosil za subvencijo za vzdrževanje kulturne dediščine. Sirarstvo bi večinoma opustil. Na 2ha se da pridelati kar veliko zelenjave ali zelišč, zato bi se bolj podal v to smer. Za turiste so zadnje čase postale zanimive koče ali hišice, kjer ni elektrike, da si oddahnejo. Turisti bi pomagali tudi na kmetiji.

Ključnost pri reševanju izziva vidim v povezovanju med različnimi turističnimi akterji, katerih vodilo je inovativnost in trajnost, torej na nek način tudi turizem, ki temelji na sonaravnem razvoju, ponujati že obstoječi produkt brez večjih posegov v naravo in njeno okolico.

V akciji T-lab prebliski > obiski sem si izbrala drugi izziv, Ovce Istrijanke in ''dvorec''. In kakšna je moja rešitev oz. rešitve za družinsko kmetijo, ki se trenutno - po opisu sodeč - ukvarja z vprašanji, kako razvijati svoje dejavnosti in ohraniti oz. povečati dohodke?

Za začetek menim, da imajo na kmetiji ogromno perspektivnosti; vse od avtohtonih istrskih ovc, sirarne, zanimive lokacije, pa tudi spomenik lokalnega pomena, v katerem se zagotovo najde ogromno zanimivih in unikatnih stvari in te se lahko - morda se že - vključijo v celoten ogled posestva. Seveda se je treba povezati tudi z drugimi ponudniki turistične dejavnosti, morda prirediti, organizirati izlete, v katere so vključeni ogledi vseh znamenitosti.

Ko sem videla izziv, sem takoj pomislila na to, kako ljudi sploh pritegniti in jih seznaniti s tem, kaj se na njihovi kmetiji dogaja. Tukaj veliko pripomore zanimiva, moderna spletna stran, ki takoj pritegne, in seveda tudi družabna omrežja, na katera se redno objavljajo novosti, povabila, dogodki, morda celo nagradne igre... Vse, kar bi potencialne goste pritegnilo, in mislim, da ima družina prednost, saj ima dve mladi hčeri, ki imata s spletom verjetno kaj izkušenj.

Menim, da bi se predvsem dvorec dal čudovito izkoristiti: sicer ni navedeno, ali tam že potekajo ogledi, a mislim, da je ta stavba odlična priložnosti, da se v njej prikaže življenje bivših in sedanjih lastnikov, krajanov, zanimivosti okolice - torej kot nekakšen muzej. A ker je teh že ogromno, bi moral imeti neko posebnost, zaradi katere bi se ljudje odločili ravno zanj. Sama menim, da veliko pomeni animacija v vseh pogledih, tako da bi se v ogled lahko vključila kakšna igra, ne samo za otroke, ampak tudi za otroke po srcu - npr. odkrivanje raznih sporočil po dvorcu, ki vodijo do naslednjih ''skrivnosti'', in tako bi na bolj zanimiv način odkrivali in se izobraževali o dvorcu, njegovi zgodovini in okolici.

Če je na voljo prostor, bi se v dvorcu lahko dogajale tudi razne prireditve - glasbene, kulturne ... Povabili bi krajevne glasbene skupine ali pa morda celo priredili gledališko igro o legendah dvorca - pripravile bi jo npr. šole v bližini (lahko bi tudi potekalo tekmovanje za najboljšo igro itd.).Tukaj je namreč tudi odlična priložnost, da se vključi domačine - kot gledalce in nastopajoče.

V toplih mesecih bi se zunaj lahko odvijali razni pikniki, rojstnodnevne zabave, glasbeni dogodki, morda celo kakšna poroka. Imam pa tudi eno idejo za malo drugačen, romantičen piknik v dvoje - v naravi, na samem: paru se pripravi odeja in košara z nekaj dobrotami, morda celo okrasitev z vrtnicami... Odlična priložnost za npr. zaroko; vključimo še romantično glasbo, kozarec šampanjca in dogodek jima za vedno ostane v spominu.

In kot zadnje - čeprav ne vem, ali je v dvorcu možnost nočitev - ena izmed mojih idej je tudi, da bi se na posestvu odvijal kamp za otroke, s poudarkom na tem, da se ne uporablja elektronike in ostalih modernih stvari, temveč da otroci spoznavajo življenje na kmetiji, s čimer mislim, da se aktivno vključijo v vsa dela, ki jih ta kmetija ponuja - skrb za živali (otroci bi se lahko seznanili z molžo ovc, morda celo s pašo, kot so to počeli nekoč...), izdelavo sira, obdelavo zemlje,... Čez dan bi potekala izobraževanja, predstavitve, razne igre, zvečer bi se lahko v črni  kuhinji pripovedovale zgodbe in legende o dvorcu in okolišu...

Moje rešitve so povezane predvsem s tem, da se vključijo domačini, saj se mi zdi to zelo pomembno, še posebej v manjših krajih. Po mojem mnenju je namreč najlepša stvar, ki jo lahko turist doživi, to, da se počuti domačega in da začuti ljubezen in vero domačinov kot neko zanimivost, posebnost kraja.

Pravljično-baročni dvorec v SV Sloveniji čaka na vas, da ga odkrijete.

To ni navaden dvorec iz 17. stoletja, ampak je dvorec, ki nudi prenočišče. Lahko spite v hostlu, grajskem kampu ali pa se do nas pripeljete kar z avtodomom. V obdobju vaše nastanitve boste lahko obiskali razne učne poti po zaščitenem krajinskem parku, se okopali v naravnem jezeru, posvetili svojemu zdravju s partnerji z avstrijske akademije, ali pa se boste naučili biodinamičnega kmetovanja. Primeren je za vse. Tako otroke, mladostnike, družine, starejše kot invalide.

Pridite in se spočite od vsakdanjega stresa.

Za izziv Baročni dvorec v SV Sloveniji sem pripravila nekaj idej na področju bivanja, izobraževanja, inovativnosti in trajnosti.

Za rešitev problema je potreben ustrezen kader, ki bo s svojim znanjem, sposobnostmi, kompetentnostjo ter inovativnostjo poskrbel za oživitev tega baročnega dvorca. Poleg tega je potreben tudi kapital, pri katerem se v Sloveniji večkrat zatakne. Potrebno je najti investitorje, ki so prepričani v uspeh takšnega projekta in se zavedajo potenciala, ki ga ima tako bogata kulturna dediščina. Pomembno je tudi ustrezno oglaševanje takšnega projekta z namenom, da pritegnemo čim več interesentov ter potencialnih investitorjev bodisi iz domačega okolja, bodisi iz tujine. 

Turizem je hitro rastoča panoga in ima lahko zaradi svoje razsežnosti negativen vpliv na naravno okolje. Tako turisti kot ostali deležniki se slabe plati masovnosti zavedajo, zato iščejo nove možnosti.

Ena odgovornejših možnosti je volonterski turizem. Deluje po principu trajnosti, njegov koncept pa je, da popotniki v zameno za nastanitev in hrano prispevajo svoje delo in znanje. Prostovoljstvo dobiva vse večji pomen, saj spodbuja strpnost, solidarnost in enakost, potovanju pa doda posebno noto in globino. Tovrstna oblika turizma zagotavlja prijetnejša in pristnejša doživetja turistom, zaradi trajnostnega pristopa pa ima korist tudi lokalno prebivalstvo. Pripomore k zmanjševanju slabih gospodarskih in socialnih učinkov ter k ohranjanju kulturne in naravne dediščine.

S predstavljeno idejo bi lahko postavili trdne temelje za trajnostni razvoj kraja (dvorca z okolico) ter pridobili večjo prepoznavnost. 

Sodelovanje z lokalnimi podjetniki;
nasveti arhitektov, kaj je dobro za ta prostor in kaj ne;
kontakt z lokalnimi umetniki, ustvarjalci;
vključitev mladih v sodelovanje;
sodelovanje s skupnostmi;
širitev zavesti o našem kraju, okolju, ki ga razvijamo, da postane še bolj znan;
tematski večeri.

Mednarodni center za trajnostni razvoj: prebuditev "legende"

Dvorec, katerega namen je postati Mednarodni center za trajnostni razvoj, ne more kot dodatne ponudbe ponujati hostla.

Preživeti kot turist teden dni na baročnem dvorcu in se pri tem AKTIVNO vživeti v takraten ekstravaganten način življenja, vključno s takratno kulturo, druženjem na baročnih zabavah, druženjem na baročnih predstavah, operah, užitkom takratne kulinarike. Vsega tega bi bili deležni turisti na samem dvorcu, v dvornih dvoranah, sobanah... K vsemu temu bi pripomogli dvorni "uslužbenci" ter bližnji domačini, ki bi jih vključili v takraten način življenja. 

Ureditev baročnega dvorca v Mednarodni center za trajnostni turizem, kulturo, umetnost, izobraževanje in biodinamično kmetijstvo. Zasnova rekonstrukcije bo temeljila na danostih naravnih in kulturnih vrednot, z analizo geomorfoloških potencialov ožje lokacije, širše regije, njene zgodovine, filozofskega koncepta z vključevanjem lokalnega prebivalstva in materialov. Preplet tradicionalne in sodobne oblikovne zasnove. Preobrazba dvorca z dodano vrednostjo bo okrepila turistični potencial in razvoj kraja ter širše regije.

Ko govorimo o Dolenjski, pomislimo na vinorodni okoliš, poznan po cvičku. Posuta je z vinogradi in zidanicami  z idiličnimi razgledi, ki bi ob primernem oglaševanju lahko postali turistično atraktivno doživetje gostjočim turistom. 

Problem nezasedenosti zidanic se na srečo z leta v leto zmanjšuje, vsekakor pa ne veliko. Najverjetneje je za to kriva slabša promocija, nižje obiskanih, mogoče tudi težja dostopnost. Veliko pa k tem pripomore tudi dolgotrajen postopek legalizacije zidanic in posledično temu tudi manjše število in tako manjša konkurenčnost.

Z dobro voljo in gostoljubnostjo bodo gostje odšli zadovoljni in tako za ta inovativen izdelek povedali svojimi prijateljem in znancem, kar pa je najboljša promocija. Prav tako lahko gostom ponudimo raznoliko domačo hrano in za Dolenjsko tako značilen cviček, kar je nekaj unikatnega. Poleg tega pa se lahko v aranžma dodajo razne športne aktivnosti in ogledi bližnjih muzejev ali galerij, kar bo obiskovalce še bolj pritegnilo.

Turizem v zidanicah je nov turistični produkt, ki Sloveniji na drugačen način ponuja majhne turistične lokacije za aktivno preživljanje v naravi ali pa miren počitek. Ključni pri tem so ljudje, ki  so se odločili za to sodelovanje. Predvidevam, da so morali snovalci tega produkta opraviti veliko animacij in izobraževanj. Povezujejo že dokaj veliko število različnih zidanic (iz pridobljenih podatkov 42), ki imajo kar dobro zasedenost. Vendar je problem, da so še vedno nekatere zidanice zasedene 0 dni na leto. Zato je po mojem mnenju potrebna boljša promocija na različnih socialnih omrežjih. Pomembna pa je tudi organizacija kakovostnih dogodkov, ki bodo dodatno privabili ljudi v te kraje.

Več kot je zidanic, večja je prisotnost konkurence. Proizvod se mora tržiti pod enotno blagovno znamko, z enotnimi izpostavljenimi elementi (uvodni opis, slike, 3D predstavitve). Torej enaka merila kakovosti, vendar drugačnih tematskih komponent.

Treba je posodobiti vse nosilce informacij. Na spletnih straneh, letakih... kjer se storitev trži, se vključi direktna povezava na strani, ker bi radi dobili povratno informacijo.

Vsi izvajalci storitev se zavedajo pomena povratnih informacij. Vse, ki nudijo storitev, je treba izobraziti, da povabijo ljudi k spletnemu feedbacku.

Gostje ob rezervaciji dobijo avtomatski e-mail s potrditvijo o plačilu in povabilu k temu, da oddajo svoj glas.

To lahko naredite tudi dan po odhodu gostov. Pošljete jim e-mail z zahvalo in povabilo k spletnemu feedbacku.

Enkrat mesečno med ljudmi, ki so oddali svoj glas, izžrebate nagrajenca. Nagrada naj bo popust pri storitvi, ki jo ponujate.

Kako doseči, da zadovoljni gostje objavijo svojo pozitivno izkušnjo na družabnih omrežjih?

Rešitev izziva 05:

S tem ko se danes ogromno izdelkov in storitev trži prek spleta, je treba v poplavi konkurence izstopati. Ko se odločamo med enim in drugim izdelkom v spletni trgovini, se z veseljem zanesemo na ocene predhodnih kupcev in se tako verjetneje odločimo za izdelek, ki je med podobnimi prejel več pozitivnih ocen.

Enako velja tudi za turistične nastanitve, še pred tem pa za destinacije, kamor se popotniki nameravamo odpraviti. Zagotovo se ne bomo vrnili v kraj, kjer smo doživeli slab dopust ali o tem slišali od prijateljev, znancev ali o tem prebrali v medijih. Nasprotno pa bomo vsekakor razmišljali o odhodu na destinacijo, ki je v splošnem deležna pozitivnih izkušenj in pohval.

Vsekakor je za ponudnika storitev dobrodošlo, da uporabniki objavijo svoje pozitivne izkušnje na družabnih omrežjih. Tako se širi brezplačna reklama, poleg tega pa med potencialnimi uporabniki verodostojnost ponudnika s pohvalami raste.

Uporabnike je mogoče vzpodbuditi na več načinov, začne pa se z vprašanjem oziroma prošnjo, naj to storijo.

1.    Gostom povemo, da bomo tistim, ki bodo napisali pozitivne vtise, naslednjič podarili popust v zvezi s storitvijo oziroma produktom, ki ga bodo koristili.

Glede na inovativnost in pestro ponudbo avtentičnih dolenjskih turističnih proizvodov, ki jih turistična agencija ponuja, opažam, da se ti produkti (širše) ne tržijo dovolj v primerjavi s produkti konkurenčnih destinacij. Pomanjkljiva je ravno vključenost družbenih omrežij v promocijski splet turistične agencije. Prisotnost na družbenih omrežjih lahko bistveno pripomore k odločitvi stranke, da se odloči za nakup določenega turističnega produkta oziroma storitve.

Zaradi velike priljubljenosti socialnih omrežij bi predvsem mlajše obiskovalce lahko prepričali, da svoje izkušnje delijo z ostalimi na družbenih omrežjih, sploh z dodatno motivacijo, kot je nagradna igra z glavnim dobitkom krajšega izleta ali potovanja.

Starejšim obiskovalcem, ki ne uporabljajo računalnikov, pa bi omogočili, da bi mnenja namesto v knjigo vtisov opisali zaposlenemu. Ta bi mnenja zbiral v obliki videov in zvočnih posnetkov ter jih na koncu v imenu turističnega podjetja objavljal na omrežjih. 

Knjiga gostov bi lahko bila v elektronski obliki – tablica oziroma zaslon na dotik. Nameščen bi bil program v večjezikovni obliki, ki bi omogočal gostom prosto vnašanje komentarjev, pohval, kritik, želja. 

Preusmeritev obiskovalcev v objavljanje mnenj na spletu. Kako jih prepričati, da družbena omrežja postanejo feedback gostov/kupcev.

Reševanje problema bi se začelo že z oglaševanjem storitev na socialnih omrežjih, nadaljnim vključevanjem strank v spletne objave in z inovativnimi rešitvami na terenu, ki bi bile objavljene na spletu. 

Za izziv Vtisi na spletu sem se odločila zaradi velike konkurence in malo gostov, ki zapišejo negativne ali pozitivne vtise. Pred leti so se še uporabljali forumi, ki pa so z uporabo Facebooka in drugih spletnih omrežij zamrli.

Ideja mi je zelo všeč, saj bi z javnim objavljanjem vtisov povezali odlične agencije s strankami, ki so pripravljene potovati na način, ki ga te po mnenju predhodnjih gostov ponujajo in zagotavljajo.

V priponki se nahaja seznam s štirimi enodnevnimi oziroma dvodnevnim turističnim paketom, ki so pripravljeni za uporabo tako rekoč že jutri, vendar je treba doreči še nekatere podrobnosti glede izvedbe ipd. Omenjeni štirje paketi so samo za pokušino, saj sem v pogovorih tudi z drugimi lokalnimi ponudniki storitev, ki bi bili pripravljeni sodelovati, kot sta na primer delavnica izdelave mil in razne individualne izletniške ture (s posebnimi temami).

V svoj produkt sem vključila kulturo Bohinjske doline in ekološki vidik. Gostje bi spali v zgornjem delu kozolcev- toplarjev. Ponujene bi jim bile delavnice, prek katerih bi se seznanili z običaji, ki so ključni za to dolino. 

Kot izziv, povezan s produkti v Triglavskem narodnem parku, sem si izbrala oziroma se usmerila v dejavnost, povezano s sirarstvom. Pridelava sira je zelo zanimiva tako za tuje turiste oziroma obiskovalce kot domače. Izbrala sem si produkt, ki bi oživil in povezal več planin, ki se razlikujejo po načinu pridelave sira in mlečnih izdelkov. Prav tako bi turistom ponudili možnost prenočevanja v teh objektih na planinah, lahko bi preskusili način dela na planinah ter bili deležni navad, običajev, kulinarike in še mnogo drugega, kar je za ta območja značilno. 

Z zainteresiranostjo domačinov ter z veliko obiskov s strani turistov bi lahko v TNP-ju ustvarili kar nekaj zanimivih objektov in dejavnosti, v katerih bi obiskovalci nabirali nova znanja.

Da bi obiskovalci začutili pristen občutek življenja na domačijah, bi objekte zgradili na ekološki in nenevaren način ter v čim bolj originalni obliki. Zaradi široke izbire slovenskih tradicionalnih domačih jedi bi bili privlačni ogledi priprave teh jedi, z možnostjo da se tudi sami preizkusijo v pripravi ter kasneje tudi poskušini. Poleg učenja kuhanja bi predstavili tudi izdelovanje različnih produktov (maslo, milo..). Ponudili bi prenočevanja na seniku z zajtrkom, kot so ga včasih jedli kovači, pastirji, gozdarji in rudarji. Za najmlajše pa bi bila zanimivost jahanje islandskih konjev ter vožnja s prikolico, ki jo poganja konj ali traktor.

Ker je TNP zaščiten narodni park, bi prevoznim sredstvom močno omejili dostop do turističnih destinacij, bi pa zato uredili različno zahtevne, označene in urejene poti, po katerih bi imeli turisti dostop do »turističnih vasi«.  Za bolj avanturistične in adrenalinske tipe ljudi pa bi lahko odprli naravni adrenalinski park z naravnimi atrakcijami, ki nikakor ne bi škodile okolju, a vendar nudile užitek uporabnikom. 

Ideja je, da se uvede aranžma, kjer bi se ob prihodu rešili vseh elektronskih naprav in bi svoj čas bivanja v TNP preživeli brez tehnologije.

Druga je, da se obrati na območju TNP povežejo v skupnost ter se med seboj dopolnjujejo in si "podajajo" goste. Medsebojna pomoč bi se odrazila tudi v smislu sredstev, od finančnih do surovin.

Tretja ideja pa je, da se zelenemu parku doda še več zelenega. Vsa hrana bi bila pridelana na območju TNP od samih obratov oz. lokalnih pridelovalcev. Na obrate, pridružene prej omenjeni skupnosti oz. zvezi TNP, bi se namestile sončne celice za pridobivanje lastne energije.